From bbcd408033a58071a2c5b61f3469ea3a9650b648 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: =?utf8?q?Pavel=20Jan=C3=ADk?= Date: Tue, 2 Apr 2002 19:37:29 +0000 Subject: [PATCH] New version. --- etc/TUTORIAL.sl | 191 ++++++++++++++++++++++++++++++------------------ 1 file changed, 118 insertions(+), 73 deletions(-) diff --git a/etc/TUTORIAL.sl b/etc/TUTORIAL.sl index 8d412259c8a..d808b5958cf 100644 --- a/etc/TUTORIAL.sl +++ b/etc/TUTORIAL.sl @@ -1,25 +1,26 @@ Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. -Emacs. Prvo berilo. +Prvo berilo za Emacs Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi: - C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo znak . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo - pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT, - ko vtipkamo znak . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT - ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . + C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno + tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. + M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT + ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem + pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Primer: -<> +znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +<> +[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon), da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite - hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to + hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona. Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta @@ -43,8 +44,8 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: C-v Premik se za cel zaslon naprej M-v Premik se za cel zaslon nazaj C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v - C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek + (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) >> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. Vtipkajte C-l. @@ -108,7 +109,7 @@ katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. kaj se zgodi. Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b pa za besedo nazaj. >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. @@ -162,8 +163,8 @@ po besedo in stavek: >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. To so najpogosteje uporabljani ukazi. -©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od), -ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga +©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od), +ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga premakne na konec datoteke. Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate @@ -182,9 +183,9 @@ in za ukaz M-> morate pritisniti zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b, C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste +nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka. Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta @@ -197,28 +198,29 @@ tipko META. Druga metoda je sicer kraj deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni`` argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a. -Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. >> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku. Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo -ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih -ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim +ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih +ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno. Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument, premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u -4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice. +8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. -Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega -okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na -besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik. +Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate +verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev, +imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z +mi¹ko kliknete na drsnik. >> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, @@ -261,7 +263,8 @@ res na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na vpra¹anje odgovorite z ,n`. ->> Vtipkajte : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n. +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz), + zatem na vpra¹anje odgovorite n. * OKNA @@ -274,21 +277,21 @@ pa izpis kak C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). -To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel +To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre. >> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f. +>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f? + ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta +sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. +zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. * VRIVANJE IN BRISANJE @@ -312,8 +315,9 @@ kazal tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu -oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. +vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih +okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. @@ -361,11 +365,21 @@ C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. -Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak -primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl. -,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo -nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in -tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y. +Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je +preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na +drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem +ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. + +>> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji + odstavek. +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka + postavljena) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega + odstavka. +>> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do + èrke V. Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko @@ -385,15 +399,19 @@ druga ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k. -Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete -tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y. +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam +je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa +na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi +datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v +delovnem podroèju poveèterjeno. + +Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y. >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. -Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je -nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse -pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako -pobrisane vrstice. +Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. @@ -453,6 +471,11 @@ pritisnjeno tipko CONTROL. Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. +Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete, +enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom +C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. + * DATOTEKE ---------- @@ -625,8 +648,9 @@ Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: C-x C-f Poi¹èi datoteko. C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Seznam delovnih podroèij. + C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij. C-x C-c Konèaj Emacs. + C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. C-x u Preklic zadnjega ukaza. Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj @@ -635,8 +659,9 @@ takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga ¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s -pritiskom na . +samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska +tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani +tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej @@ -682,7 +707,7 @@ na dnu zaslona odzivno podro Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno nekaj podobnega kot: ---:** TUTORIAL (Fundamental)--58%---------------------- +--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga urejate. @@ -694,6 +719,9 @@ namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete, tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. +Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno +¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek. + Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali. Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, so samo èrtice. @@ -719,7 +747,7 @@ Fundamental. primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text). >> Vtipkajte M-x text mode. -Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je obravnaval kot meje med besedami. @@ -746,15 +774,15 @@ Podna Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo +auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl - sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. - Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja - vrstice samo na presledkih. +>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati + "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil + vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj + Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. ©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni @@ -767,7 +795,7 @@ argument. Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa, kadar popravljate ¾e napisan odstavek. Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam -znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q). +znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q). >> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q. @@ -836,12 +864,13 @@ tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu. ->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l. +>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji + znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem oknu. >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v). + (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v spodnje okno. >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. @@ -859,7 +888,7 @@ drugega pa uporabljamo samo za pomo v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko @@ -867,8 +896,8 @@ pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne -deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, +pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v +ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, kot sta CONTROL in META. >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. @@ -919,24 +948,24 @@ V tem uvodu smo posku Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene -veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h -kot ,,help``, pomoè). +veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h +(h kot ,,help``, pomoè). Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè ¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g. -(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem -primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne -prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite -pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) +(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni +dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem +pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega +poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal kratek opis ukaza. ->> Vtipkajte C-h c Control-p. +>> Vtipkajte C-h c C-p. Izpi¹e se nekaj takega kot C-p runs the command previous-line @@ -952,7 +981,7 @@ ali, Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. ->> Vtipkajte C-h k Control-p. +>> Vtipkajte C-h k C-p. To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna @@ -968,9 +997,13 @@ Sledi >> Poskusite C-h f previous-line. To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. +Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi +lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime +spremenljivke. + C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te - ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih + ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek. @@ -986,6 +1019,18 @@ write-file. >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. + C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate + priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z + ukazom m emacs denimo dobite priroènik za + urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste + uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na + vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih + ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega + berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹ + glavni vir dokumentacije. + * ZAKLJUÈEK ----------- @@ -999,8 +1044,8 @@ Emacsu. prito¾ite se! -RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE ----------------------------- +* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE +------------------------------ Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni @@ -1009,7 +1054,7 @@ Emacs. V sloven To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: -Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation +Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o -- 2.39.5