From: Pavel Janík Date: Fri, 30 Aug 2002 18:25:36 +0000 (+0000) Subject: Updated version. X-Git-Tag: ttn-vms-21-2-B4~13453 X-Git-Url: http://git.eshelyaron.com/gitweb/?a=commitdiff_plain;h=64ec4bfd3ff3bb229e3ff334fed496869d750474;p=emacs.git Updated version. --- diff --git a/etc/TUTORIAL.sl b/etc/TUTORIAL.sl index d808b5958cf..6054a359437 100644 --- a/etc/TUTORIAL.sl +++ b/etc/TUTORIAL.sl @@ -1,5 +1,5 @@ -Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. -Prvo berilo za Emacs +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. +Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc. Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju @@ -51,6 +51,10 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: Vtipkajte C-l. Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + * PREMIKANJE KAZALÈKA --------------------- @@ -60,7 +64,8 @@ pridemo do izbranega mesta na zaslonu? Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano: +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: prej¹nja vrstica, C-p : @@ -74,10 +79,10 @@ znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona. -V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji), -N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward` -(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih -boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje. +V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` +(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F +kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste +uporabljali ves èas. >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. @@ -303,14 +308,20 @@ vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za skok v novo vrstico. -Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko . Na -nekaterih tipkovnicah je oznaèena z . Ponekod (ne pa povsod!) -slu¾i za brisanje tipka . +Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko +. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate +za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka +vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", +"Delete" ali "Del". + +Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj +vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je +"Backspace". -Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem +Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem kazalèka. ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. +>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. @@ -322,7 +333,7 @@ nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. ->> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega +>> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil. @@ -331,7 +342,7 @@ ko pobri nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v veè zaslonskih vrstic. ->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To +>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To zdru¾i vrstico s prej¹njo. >> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo @@ -347,21 +358,21 @@ Zdaj ste se nau in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek ukazov za brisanje: - pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od + pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od oznake za kazalèek) C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako za kazalèek) - M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom + M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. @@ -566,9 +577,9 @@ Tudi ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f - foo . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se +>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f + bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in + shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem @@ -581,14 +592,41 @@ z ukazom: >> Poskusite C-x C-b zdaj. Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e -tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna -podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, -na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili -ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v -katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja. +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega +podroèja. >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. +Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe +¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` +nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni +datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. + +>> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje + ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej + odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete + nazaj v ta uèbenik. + +Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga +prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo +nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno +takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz +C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje +,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki +jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje + s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v uèbenik. + Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali @@ -770,7 +808,7 @@ aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. -Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto +Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. @@ -823,7 +861,7 @@ in vas ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj se je zgodilo s kazalèkom. >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. ->> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. +>> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. >> Konèajte iskanje s tipko . Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a @@ -839,11 +877,11 @@ ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. -Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na -mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste +mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e ,a`. @@ -1032,6 +1070,29 @@ write-file. glavni vir dokumentacije. +* DRUGE MO®NOSTI +---------------- + +©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi +natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help +ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, +sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj +tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je +opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. + +Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. + +Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. + + * ZAKLJUÈEK ----------- @@ -1054,7 +1115,7 @@ Emacs. V sloven To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: -Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation +Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o