Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
-Emacs. Prvo berilo.
+Prvo berilo za Emacs
Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
- C-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
- pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
- ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
- ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
- pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
+ C-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno
+ tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+ ALT, ko vtipkamo <znak>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
-<<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
+znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
+[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
- hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
+ hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
C-v Premik se za cel zaslon naprej
M-v Premik se za cel zaslon nazaj
C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
- centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
- C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
+ osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek
+ (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
>> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
Vtipkajte C-l.
kaj se zgodi.
Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
pa za besedo nazaj.
>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
To so najpogosteje uporabljani ukazi.
-©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
-ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
+©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od),
+ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga
premakne na konec datoteke.
Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
+nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
-Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
>> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
-ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
-ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
-4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
+8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
-Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
-okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
-besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
+Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
+verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev,
+imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
+mi¹ko kliknete na drsnik.
>> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
vpra¹anje odgovorite z ,n`.
->> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz),
+ zatem na vpra¹anje odgovorite n.
* OKNA
C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
-To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
+To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
>> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
+>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
- ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
+ ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
+sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
+zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
* VRIVANJE IN BRISANJE
tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
-oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih
+okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
vrstice, drugi na stavke.
-Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
-primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
-,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
-nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
-tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
+Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
+preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na
+drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
+ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+
+>> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji
+ odstavek.
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka
+ postavljena) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+ odstavka.
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do
+ èrke V.
Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
-Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
-tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --
+potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
+je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
+na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
+datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v
+delovnem podroèju poveèterjeno.
+
+Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y.
>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
-Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
-nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
-pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
-pobrisane vrstice.
+Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete,
+enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
+C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+
* DATOTEKE
----------
C-x C-f Poi¹èi datoteko.
C-x C-s Shrani datoteko.
- C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
+ C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij.
C-x C-c Konèaj Emacs.
+ C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
C-x u Preklic zadnjega ukaza.
Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
-pritiskom na <Return>.
+samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
+tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
nekaj podobnega kot:
---:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
+--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
urejate.
zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno
+¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek.
+
Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
so samo èrtice.
primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
-Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
obravnaval kot meje med besedami.
Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
- sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
- Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
- vrstice samo na presledkih.
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem zaènite tipkati
+ "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+ vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
+ Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
+znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q).
>> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
+>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
+ znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
oknu.
>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
- (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
+ (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
spodnje okno.
>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na
PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
-deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
+ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
kot sta CONTROL in META.
>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
-veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
-kot ,,help``, pomoè).
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
+(h kot ,,help``, pomoè).
Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
-(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
-primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
-prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
-pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
+dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem
+pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega
+poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
kratek opis ukaza.
->> Vtipkajte C-h c Control-p.
+>> Vtipkajte C-h c C-p.
Izpi¹e se nekaj takega kot
C-p runs the command previous-line
Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
->> Vtipkajte C-h k Control-p.
+>> Vtipkajte C-h k C-p.
To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
+lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
+spremenljivke.
+
C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
- ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
+ ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih
bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
+ C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+ "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+ podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
+ priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
+ ukazom m emacs<Return> denimo dobite priroènik za
+ urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste
+ uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+ vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih
+ ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega
+ berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹
+ glavni vir dokumentacije.
+
* ZAKLJUÈEK
-----------
prito¾ite se!
-RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
-----------------------------
+* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
+------------------------------
Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
projects / emacs.git / commitdiff